Prav neverjetno je, kako ima ena tako majhna dipeptidna molekula tako veliko vlogo pri pomlajevanju organizma. Pojavile so se govorice, da je Boris Jelcin dolgo jemal „ruski supervitamin“ – karnozin in je zaradi tega izgledal 10 let mlajši.

KarnozinExtra ima izredno moč pomlajevanja celic v procesu staranja in jih naredi popolnoma funkcionalne in zdrave. Preden so bili znani rezultati preiskave karnozina so domnevali, da se stare celice ne morejo pomladiti. Nedavne študije pa so pokazale, da karnozin podaljšuje čas med delitvami celic in hkrati povečuje njihovo število. To pomeni, da se življenjska doba celice bistveno podaljša, vendar je soodvisnost neposredna – več karnozina, daljši čas med delitvami ter večje število delitev.

Številne znanstvene publikacije so pokazale, da ima karnozin velik potencial v boju proti staranju zaradi svoje izredne moči za zaščito in krepitev funkcionalne aktivnosti osnovnih enot, ki gradijo telo, kot so celice, DNK in lipidi. Karnozin dejansko lahko obravnavamo kot spojino, ki podaljšuje življenje. Glede na to, da je popolnoma varen, ker se nahaja v organizmu ter hrani in vodi, potrjeno podaljša življenje celičnih kultur človeškega in živalskega izvora, in velja za temeljno snov za podaljševanje življenja. Njegovo antioksidativno, zaščitno, kemično i anti-glikacijsko delovanje prispeva k normalnemu delovanju celic.

Značilnost karnozina, da upočasnjuje proces staranja, ni samo posledica njegovega antioksidativnega delovanja. Drug mehanizem, s katerim karnozin ščiti celice pred oksidativnim stresom je njegova moč, da ustvari kelatni kompleks, kar je pojasnila ekipa profesorja Brucea N. Amesa iz Univerzitete Berkeley v Los Angelesu. Tvorba kelatov s težkimi kovinami kot so kadmij, baker, železo, živo srebro – preprečujejo sodelovanje teh kovin v škodljivih reakcijah z peroksidi.

Nadavne študije kažejo, da so bolniki, ki jemljejo karnozin določen čas (6 do 12 mesecev), videti mlajši kot pred uporabo. To potrjujejo tudi izumi laboratorijskih raziskav in drugi poskusi, ki kažejo, da karnozin lahko pomladi celično kulturo, in prav tako zatira vidne znake staranja živih organizmov (laboratorijskih živali). Med temi preiskavami je karnozin občutno upočasnil razvoj kožnih gubv predelu oči in ukrivljenost hrbtenice, značilni manifestacije staranja. Poleg tega miši, ki so prejemale karnozin,niso bile le videti mlajše od tistih v kontrolni skupini (brez karnozina), temveč so tudi dosegle 20% daljšo življenjsko dobo.

Učinek karnozina proti staranjuje mogoče razložiti s primerjavo delovanja čistega karnozina in produktov, ki nastanejo pri razgradnji karnozina v krvi. Nastanejo z delovanjem specifičnega encima karnozinaze, ki pozroči kopičenje histidina i beta-alanina. Za prikaz teh razlik, je bila v poskusih uporabljena Drosophilamelanogaster, ki ne vsebuje encimov, ki razgrajujejo karnozin. V teh poskusih je dokazan podoben in še močnejši učinek na trajnost življenja s pomočjo uporabe karnozina, kjer pakarnozinaza ni bila prisotna. To nam pove, kako sam karnozin (ne pa produkti njegove encimske razgradnje) ščiti življenje celic. Skratka, uporaba naravnega antioksidanta in antiglikacijskega sredstva karnozina lahko odpre nova poglavja in strategije v sodobni geroprotekciji.

Normalne celice se starajo, tako kot se starajo njihove sposobnosti razmnoževanja oz. število delitev. Krajšanje telomerov DNK se dogaja pri vsaki delitvi (telomeri =marginalni kompleks DNK z proteinom, ki ščiti vrhove kromosomov). To skrajšanje DNK po vsaki delitvi povzroči nastanektakoimenovanegasignala poškodbe DNK (signal poškodbe DNK) in na neki točki se aktivira p53 (tumorski protein). Nekatere vrste kemoterapijepovzročijo tako hitro staranje malignih in tudi zdravih celic. V nasprotju s tem imakarnozin močno sposobnost obrniti znake staranja kožnih celic (fibroblastov) inobnoviti njihovo funkcionalnost ter podaljšati njihovo življenje. Takšno delovanje je značilen učinek karnozina in služi za prevencijo vseh vrst škodljivih sprememb v molekulah proteinov in fosfolipidov. Pomembno je tudi omejiti skrajšanje telomerov DNK, da bi preprečili poškodbe DNK. Omejitev števila celičnih delitev se imenuje Heiflikova meja. To je maksimalno število celičnih delitev, ki se zgodijo pred njeno destrukcijo. Heiflikova meja se nanaša na smrtnost celic. V bistvu se večina celic regenerira, ko se celica razdeli na dve hčerinski celici. Ko celice dosežejo Heiflickovo mejo, se starajo. Celice, ki se starajo so še žive, ampak se niso več sposobne deliti. Njihova struktura in funkcionalnost sta poškodovani.

Človeški fibroblasti so zelo podobni za gojenje in laboratorijske preiskave. Kulture ostarelih fibroblastov se ne morejo zamenjati z mlajšimi, ki so precej usklajeni in tvorijo skupine paralelnih vlaken. Nasprotno pa so stari fibroblasti zrnati, različnih velikosti, se ne kopičijo in njihova vlakna so nepravilna ter različnih velikosti – izgubijo sposobnost gradnje pravilnih oblik. Te pomembne značilnosti starih celic se imenujejo adultnifenotip(če mlade celice predstavljajo juvenilni fenotip). Pod vodstvom zdravnika dr. McFarland-a, avstralskega znanstvenika, je bil opravljen izjemen niz poskusov, s katerimi so dokazali, kako karnozin pomlajuje celice, ki se starajo. Posebej zanimivo je naslednje – ko celice, ki se starajo damo v kulturo, obogateno z karnozinom, ne pokažejo lefenotipskih sprememb od starega do mladega,temveč tudi povečajo svojo sposobnost delitve. Te so ponovno pokazale svojo sposobnost organizacije, postale so usklajene in gradile so organizirane skupine vlaken. Ko so jih vrnili v kulturo brez karnozina, so se znaki staranja hitro vrnili. Ko iste celice gojimo skarnozinom, te ponovno pokažejo lastnosti juvenilnega fenotipa. To je bilo večkrat ponovljeno z istimi celicami in je vedno pokazalo iste rezultate. Karnozin pa je bistveno podaljšal življenje starih celic. Kasneje so te poskuse potrdili tudi britanski znanstveniki, ki jih je vodil zdravnik Alan Hipkiss.

Karnozin upočasnjuje procese staranja v kulturi fibroblastov in lahko spremeni adultni fenotip v juvenilnega. Kljub pozitivnim lastnosti antioksidantov, da odstranijo proste radikale, le-tinikoli niso pokazali sposobnosti preprečevanja staranja, kot karnozin. To so le dodatne lastnosti karnozina v njegovem delovanju na procese staranja. Zlasti je karnozin sposoben reagirati s karbonilnimi skupinami ter formirati „karnozirane” polipeptide (adukte), kar zavira procese staranja in zmanjšuje formacije poškodovanih proteinov, ki so tipični za te procese.

Revitalizirajoči učinek karnozina na fibroblaste prav tako pojasnuje, zakaj se je celjenje ran po operaciji bistveno izboljšalo.

Celice, ki se starajo, proizvajajo adhezijske molekule, ki povzročijo, da se krvne žile zgostijo in postanejo krhke (ateroskleroza). Te celice proizvajajo tudi druge dodatne destruktivne encime in protivnetne citokine, ki delujejo v stranskih delih telesa (prenesejo se po kri). Na ta način relativno majhna količina starih celic povzroči velike spremembe v delovanju in celovitosti kože. Stare celice se kopičijo v vseh organih in tkivih, kjer pride do apoptoze (programirana celična smrt) in degenerativnega procesa staranja. Poleg tega je lahko izkrivljanje mikroskopskega okolja s pomočjo akumuliranih starih celic vzrok za povečano pojavnost malignih boleznih pri starejših osebah.