Diabetes mellitus je bolezen, pri kateri je raven glukoze v krvi previsoka. Glukoza prihaja iz hrane, ki jo zaužijemo. Inzulin je hormon, ki pomaga glukozi vstopiti v celice in jim daje energijo. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne proizvaja inzulina. Pri sladkorni bolezni tipa 2, ki je pogostejši tip, človeško telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga ne porabi v celoti. Brez zadostne količine inzulina glukoza ostane v krvi. Diabetes mellitus ni pogosta motnja, gre za vrsto presnovnih stanj, povezanih s hiperglikemijo, ki jih povzročajo motnje v izločanju in/ali delovanju inzulina. Izpostavljenost kronični hiperglikemiji lahko povzroči mikrovaskularne zaplete v mrežnici, ledvicah ali perifernem živčnem sistemu.

Študije kažejo, da imajo diabetiki in ljudje na robu sladkorne bolezni nizke koncentracije (63 % pod normalno) karnozina v mišičnih in možganskih celicah. Debele osebe, ki jemljejo CarnosineExtra, so pokazale znižanje ravni sladkorja v krvi.

Oksidativni stres je bil opredeljen kot mehanizem za poškodbe celic in disfunkcijo pri različnih boleznih. Trenutno razumevanje presnovnih sprememb, povezanih z razvojem inzulinske rezistence, se osredotoča na vlogo oksidativnega stresa in njegovo interakcijo z vnetnimi procesi na ravni tkiva in organizma. Oksidativni stres, povezan z debelostjo, je pomemben dejavnik, ki prispeva k razvoju inzulinske rezistence v adipocitih (celicah maščobnega tkiva) in miocitih (mišičnih celicah). Poleg tega je oksidativni stres povezan z mitohondrijsko disfunkcijo in domneva se, da ima mitohondrijska disfunkcija vlogo pri presnovnih napakah, povezanih z oksidativnim stresom. Od različnih učinkov oksidativnega stresa je bila karbonilacija beljakovin poudarjena kot potencialni mehanizem, ki je podlaga za mitohondrijsko disfunkcijo. KarnozinExtra je prehransko dopolnilo, ki ščiti celice pred oksidativnim stresom z različnimi mehanizmi, vključno z antioksidativnim in antikarbonilacijskim učinkom na mitohondrijski ravni.

Ni dvoma, da vsi diabetiki poznajo HbA1c. To je glikoziliran hemoglobin, ki zagotavlja informacije o ravni glukoze v krvi v zadnjih nekaj mesecih. Nedavne študije kažejo, da je najpomembnejši učinek karnozina njegov antiglikacijski učinek. Sladkorna bolezen intenzivira proces glikacije, kar je eden od razlogov (ne pa edini), da postanejo arterije diabetikov dovzetne za zadebelitev sten, nato pa za razvoj ateroskleroze. Incidenca ateroskleroze pri bolnikih s sladkorno boleznijo je trikrat večja kot pri tistih, ki za to boleznijo ne trpijo, pa tudi incidenca miokardnega infarkta in možganskožilnih motenj.

KarnozinExtra uravnava raven sladkorja v krvi s pomočjo H3 receptorja avtonomnega (vegetativnega) živčnega sistema. Poskusi na živalih so pokazali, da je pri brejih miših s pomanjkanjem karnozina bistveno večja verjetnost, da bodo skotilepotomce s sladkorno boleznijo. To je razloženo z učinkom karnozina, ki izboljša toleranco za glukozo pri plodu. Na ta način je lahko karnozin pomemben dodatek za matere, ki trpijo za sladkorno boleznijo, saj zmanjša tveganje za razvoj te bolezni pri njihovih otrocih.

Karnozin ščiti bolnike pred diabetično nefropatijo. Študije, ki jih je skupina japonskih znanstvenikov izvedla na podganah, so pokazale možnost uporabe L-karnozina za znižanje ravni glukoze v krvi z uravnavanjem avtonomne živčne aktivnosti. KarnozinExtra kaže antiglikacijski učinek in zavira sekundarne zaplete povezane s sladkorno boleznijo.

Ker pri sladkornih bolnikih stabilizira krvni sladkor, karnozin ščiti tudi pred številnimi zapleti sladkorne bolezni, kot so odpoved organov, izguba sluha, osteoporoza, težave z vidom, poškodbe srca in mnogimi drugimi. Diabetiki imajo pogosto periferno nevropatijo – stanje, pri katerem so poškodovani živci na okončinah telesa (pesteh, nogah in rokah). Karnozin lahko prepreči bolečino, ki se pojavi pri teh stanjih.

KarnozinExtra je primeren za vse vrste sladkorne bolezni, saj zmanjšuje tveganje za nastanek zapletov sladkorne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, ateroskleroza, ledvične in očesne bolezni.

Kaj je glikacija?

Vsako sekundo v našem telesu poteka proces, imenovan glikacija (glikozilacija). To reakcijo lahko opišemo kot vezavo beljakovinskih molekul na molekule sladkorja (glukoze) in jo spremlja nastanek poškodovanih, nefunkcionalnih struktur. Ta proces glikacije spremeni strukturo proteinov in zmanjša njegovo biološko aktivnost. Glikacijski proteini, ki se kopičijo v prizadetih tkivih, so jasen pokazatelj motnje. Mnoge bolezni, povezane s starostjo, kot so ateroskleroza, katarakta in nekatere nevrološke bolezni, je mogoče vsaj delno pripisati glikaciji.

KarnozinExtra, ki preprečuje glikacijo, ima tudi pomembno vlogo pri odstranjevanju glikacijskih beljakovin. Tako imenovana karnozilacija – proces vezave karnozina na denaturirane molekule, omogoča odstranitev glikacijskih proteinov iz celic.

Glikacija, v biokemiji znana kot Maillardova reakcija med beljakovinami in glukozo, velja za pomemben dejavnik pri staranju, zapletih, ki jih povzroča sladkorna bolezen, in verjetno tudi pri malignih tumorjih. Glukoza je “hrana” za glikacijo, vezavo malignih beljakovin/glukoze spremlja tvorba prostih radikalov, kar vodi do “AGE” (naprednih glikacijskih produktov). Ko nastanejo “AGE”, reagirajo s sosednjimi proteini in gradijo patološke navzkrižne povezave, ki povzročajo otrdelost in togost tkiva. Predmet stalne razprave je, da praktično nobena druga molekula nima tako pomembnega, potencialno strupenega učinka na beljakovine kot “AGE”. Diabetiki zgradijo ogromne količine “AGE” veliko prej v življenju v primerjavi z zdravimi ljudmi. Ta proces popolnoma uniči organe, katerih delovanje je odvisno od prožnosti. Dokazano je, da procesi glikacije samostojno vodijo do “otrdelosti” arterij pri diabetikih. “AGE” sproži celo vrsto destruktivnih procesov, ko se veže na povezane celične strukture. Eden od rezultatov je nastanek 50-krat več prostih radikalov. Zato je sladkorna bolezen pravzaprav bolezen pospešenega staranja in vir “AGE”, pri čemer so prizadete predvsem arterije, očesna leča in mrežnica, periferni živci in ledvice.Preprečevanje glikacije pomeni lajšanje poškodb, ki jih spremljajo vnetne in degenerativne spremembe. Diabetične podgane, ki niso bile zdravljene z zaviralci glikacije, so pokazale dvakrat več poškodb ledvičnih glomerul zaradi AGE v primerjavi s kontrolno skupino, zdravljeno s temi zaviralci.

Dopolnjevanje z zaviralci glikacije lahko prepreči številna odstopanja, ki spremljajo proces staranja. Glede na dejstvo, da karnozin strukturno vključuje mesta, ki jih glikacija napada, je treba karnozin žrtvovati, da bi zaščitili svoj cilj.Karnozin podpira tudi proteolitske poti, tj. odstranitev poškodovanih, nepotrebnih in pogosto škodljivih beljakovin. Zato je lahko KarnozinExtra s svojim protiglivičnim delovanjem uporaben pri preprečevanju in zdravljenju zapletov, ki jih povzroča sladkorna bolezen, kot so katarakta, nevropatija, ateroskleroza in odpoved ledvic.

Raziskovalec J. Vinson (Univerza Granton, PA, ZDA) je preučeval sposobnost karnozina, da zavira glikacijo beljakovin in tvorbo AGE. Rezultati te študije so pokazali, da je karnozin res pomemben antioksidant in vivo. Čeprav mehanizem zaviranja še ni jasen, se je pokazalo, da je karnozin antioksidant in/ali se veže na sladkorje. Posledično je zavirana tvorba produktov AGE in izdelkov Amadori. Vinson predlaga, da se karnozin lahko uporablja kot zdravilo za zmanjšanje glikacije v celicah.