Zakaj se koža stara? Razkrivamo skrivnosti gub in obnavljanja kože

Spremenjene kožne celice – začetki staranja

Stare kožne celice, keratinociti in fibroblasti, se začnejo obnašati nenaravno in se sčasoma kopičijo v človeški koži, kot posledica sprememb v beljakovinah in omejujejo obnavljanje kože. Te celice proizvajajo več encimov, kot je npr. metaloproteinaza, ki poškoduje beljakovine v okoliški zunajcelični masi (matriks, ki vsebuje celice, bezgavke, krvne žile in druge strukture, povezane s kožo). Poleg tega staranje povzroči nepopravljivo škodo na beljakovinah v telesu. Osnovni mehanizem za to škodo je glikacija. Preprosta definicija glikacije je navzkrižno povezovanje beljakovin in sladkorjev za tvorbo nefunkcionalnih struktur v telesu. Na proces glikacije lahko površno gledamo kot na nagubano kožo.

Vnetje in širjenje škode

Ostarele celice proizvajajo tudi lepilne molekule, zaradi katerih se stene krvnih žil zgostijo in otrdijo (ateroskleroza). Stare celice proizvajajo druge dodatne razgradne encime in protivnetne citokine, ki delujejo v oddaljenih delih telesa (prenašajo se s krvjo). Na ta način relativno majhna količina ostarelih celic povzroči velike spremembe v delovanju in celovitosti kože. Stare celice se kopičijo v vseh organih in tkivih, kjer doživijo apoptozo (programirano celično smrt) in povzročijo degenerativne procese staranja. Poleg tega je motnja mikroskopskega okolja zaradi nakopičenih starajočih se celic lahko razlog za povečano pojavnost malignih bolezni pri starejših.

Omejena življenjska doba celic

Leta 1961 je dr.Leonard Hayflick pokazal, da lahko celice dosežejo omejeno število celičnih delitev in izgubijo sposobnost delitve. Njegovi dobro znani poskusi so pokazali, da imajo človeški fibroblasti (celice vezivnega tkiva) sposobnost delitve 60 do 80-krat, fibroblasti mladihljudi30 do 40-krat in fibroblasti starejšihljudile 10 do 20-krat. Karnozin podaljšuje povprečno življenjsko dobo fibroblastov v kulturah, uničuje njihove modificirane (mutagene) oblike in jih ščiti pred aldehidi. Hkrati pa karnozinvsaj v laboratorijskih pogojih zavira glikacijo beljakovin in nastanek škodljivih navzkrižnih povezav med DNK in beljakovinami.