Zeleni deli koprive vsebujejo 5% beljakovin v svežih listih in kar 20% v posušenih listih (bistveno več kot v zelju, korenju in solati), 0,7% maščob, 7% ogljikovih hidratov (škrob), 2-5% klorofila, čreslovine, galno, mravljinčno, ocetno in masleno kislino, glukokinin, sekretin, histamin, acetinholin, serotonin, fitosterol, do 20 mg% provitamina A, 75-137 mg% vitamina C (dvakrat več kot plodovi črnega ribeza), vitamin B2, pantotensko kislino, karoten (več kot korenje) in vitamin K, ter veliko mineralnih snovi (železo, magnezij, kalij, fosfor, mangan, natrij in kremenčevo kislino).
Koprive nekateri imenujemo “zelenjavna meso“, ki po hranilni vrednosti ni slabše od stročnic. Spomladi mlade liste koprive uporabljamo za juhe, pire, pite in namaze. Posušene in zdrobljene liste koprive lahko uporabimo kot začimbo, ki pa jo jedem dodajamo na koncu, da se ohranijo vitamini.
Liste nabiramo spomladi in zgodaj poleti do cvetenja. Sušimo jih razporejene v tankih plasteh na podstrešju. Na soncu sušene koprive izgubijo klorofil in železove spojine. Semena vsebujejo do 32% maščobnega olja, tokoferone, proteine in linolensko kislino. Nabiramo jih junija in julija. Posušene zdrobimo v prah in uporabljamo kot začimbo. Korenine vsebujejo heterogene polisaharide, glikozide, sterole, lektine, kumarine, lignane, tanine, mono- in triterpene. Nabiramo jih jeseni.