Zakaj starejši ljudje in živali izgledajo drugače?

Zakaj so starejši ljudje in živali vizualno drugačni od mlajših in kako vpliva karbonilacija proteinov na to? V kolikor želite odgovor v enem stavku, je to ponavadi zaradi spremembe proteinov v organizmu. Proteini so snovi, ki so najpomembnejše za vsakodnevno funkcioniranje živih organizmov. Se pravi, da njihova modifikacija pomembno vpliva na funkcijo organizma in na njegov izgled. V tem desetletju so se številni raziskovalni projekti osredotočili na raziskovanje modifikacije proteinov, kot najpomembnejšega vzroka staranja in degenerativnih bolezni. Te modifikacije proteinov (propadanje, spremembe v strukturi itd.) so posledica oksidacije (vpliva prostih radikalov) in glikacije.

Procesi modifikacije proteinov in njihove posledice

Večino procesa modifikacije, denaturacije in proteolize (ločljivosti) beljakovin povzročajo oksidacija (prosti radikali), karbonilacija, navzkrižne povezave (cross-links), glikacija in nastane k naprednih glikacijskih produktov (AGE). Ti procesi se ne pojavljajo samo pri splošnih spremembah z zvezi z staranjem, ampak so bolj značilni za spremembe, ki se kažejo s staranjem kože, razvojem sive mrene in z degenerativnimi procesi živčnih celic (npr. izguba spomina, demenca ipd.).

Karnozin: zaščita proti denaturaciji proteinov

Številne znanstvene študije kažejo na karnozin kot učinkovito snov, ki deluje proti vsem prej omenjenim procesom denaturacije proteinov. Karnozin reagira z karbonilno skupino in formira tako imenovani protein-karbonil-karnozinadukt, ki varuje protein in spremeni škodljivi proces v obnavljanje poškodovanih struktur proteinov.

Karnozin kot naravna zaščita proti degradaciji proteinov

Karnozin je čisto in naravno, večnamensko in univerzalno sredstvo za zaščito proteinov, ki ga je evolucija razvila, da bi upravljalo s številnimi faktorji, povezanimi s procesi degradacije proteinov. Naključne kemične reakcije, ki motijo biološke strukture in funkcije med staranjem, so posledica toksičnih vplivov številnih notranjih in temeljnih elementov organizma – kisika, sladkorja, maščob in osnovnih kovin. Organizem ne more preživeti brez teh biokemičnih elementov.

Karbonilacija fosfolipidov in vpliv na živčni sistem

Nedavno nam je znanost o prehrani ponudila informacije za boljše razumevanje njihovih učinkov in boljši nadzor. Proteini niso edini, ki so denaturirani s karbonilacijo – fosfolipidi so prav tako dovzetni zanjo. Karbonilacija fosfolipidov povzroča poškodbe predvsem v centralnem in perifernem živčnem sistemu, kar vodi do motenj v spominu in zaznavanju. Karnozin lahko zaščiti fosfolipide pred karbonilacijo in jih verjetno tudi regenerira (kot to počne s proteini), zato ni naključje, da je ta čudoviti dipeptid neverjetno pomemben „nevroprotektor“ (varuje živčne celice).