Uvod v nevrološke bolezni

Nevrološke motnje so bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Drugače povedano, vplivajo na možgane, hrbtenjačo, lobanjske in periferne živce, avtonomni živčni sistem, živčno-mišične sinapse in mišice. Nevrološke bolezni bomo glede na disfunkcije razvrstili v dve kategoriji:

1. Motnje možganske cirkulacije (hipoksija, cerebralna ishemija, možganska kap) ter
2. GABA sistemske motnje (parkinsonizem, epilepsija, anksiozne motnje, shizofrenija).

Karnozin kot nevroprotektor

Karnozin Extra je univerzalni nevroprotektor. Evolucija je zagotovila, da zdrave in mlade živčne celice v možganih vsebujejo dovolj karnozina za zaščito teh zelo pomembnih celic pred poškodbami in degenerativnimi spremembami. Zaščitne lastnosti karnozina so ponavadi povezane z njegovim antioksidativnim učinkom ter preprečevanjem glikacije in karbonilacije. Karnozin ščiti tudi proteasome, ki imajo osrednjo vlogo pri odstranjevanju škodljivih karboniliranih beljakovin. Karnozin ustavi deformacijo beljakovin in odpira možnost preprečevanja in odlašanja napredovanja Alzheimerjeve bolezni in drugih vrst demence ter blagih kognitivnih motenj.

Karnozin in zaščita možganskega tkiva

Pri laboratorijskih miših karnozin preprečuje otekanje, celično smrt in stres, ki ga povzročajo prosti radikali, ki se pojavijo, ko možgani trpijo zaradi pomanjkanja krvi (možganska ishemija). Zdravljenje s karnozinom je tudi znatno izboljšalo nevrološko delovanje po možganski kapi. Ni presenetljivo, da karnozin vpliva na nevrološke funkcije oziroma da se proizvaja tudi v možganih in da obstajajo specifični prenašalci na področjih krvno-možganske pregrade.

Vloga karnozina pri vohalnem središču

Glede na to, da se karnozin veže na cink, ima verjetno vlogo pri nadzoru razpoložljivosti cinkovih ionov v živčnem tkivu, zlasti v vohalnem središču, kjer se karnozin in cink nahajata v velikih količinah. To je pomembno, ker vohalni center nadzoruje voh – njegova izguba je prvi znak nevrodegeneracije. Karnozin tudi povečuje mentalne sposobnosti pri shizofreniji.

Peroksidacija lipidov in zaščita membran

Iz več razlogov je peroksidacija membranskih lipidov najpomembnejši dejavnik škode, ki jo z delovanjem na možgansko tkivo povzročajo prosti radikali. Prosti radikali se najprej kopičijo, nato pa jih nadomestijo molekularni produkti modifikacije lipidov. V sistemu se pojavijo osnovne vrvice in navzkrižne povezave med molekularnimi komponentami živčnih membran (Kagan, 1988). Ta modifikacija posega v plastičnost membranskega odziva na zunanje signale in nalaga omejitve funkciji membrane kot ustvarjalca dražljajev. Na prvi pogled je razvidno, da so glavni procesi poškodb nevronov s prostimi radikali le v modifikaciji lipidov. Veliko pozornost raziskovalcev je pritegnila presenetljiva podobnost med poškodbami, ki jih je povzročila ishemija osrednjega živčevja na razdražljivih tkivih, nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi in staranjem (Olanov, 1993; Smith in Collinge, 1995). Karnozin zavira peroksidacijo lipidov in tako ščiti celične membrane.

Karnozin in možganska kap

Druga študija je bila izvedena na živalih, katerim je bila umetno izzvana možganska kap. Karnozin je pokazal pomemben nevroprotektivni učinek (zaščita živčnih celic pred poškodbami) v ishemičnih možganih (možgani, ki so premalo preskrbljeni s kisikom). Podgane, ki so prejele karnozin, so imele normalen EKG, manjšo količino akumulirane mlečne kisline (splošni pokazatelj resnosti poškodb) in so pokazale boljše parametre cirkulacije krvi v možganih.