Vpliv staranja na mišično maso in karnozin

Kakšen učinek ima karnozin na skeletne mišice? Od dvajsetih do sedemdesetih let se človekova mišična masa zmanjša za 20 %, zmanjšata se tako moč kot vzdržljivost, tako da je skupno zmanjšanje mišične učinkovitosti blizu 40 %. V tem obdobju se koncentracija karnozina in njegov antioksidativni učinek zmanjšata na polovico prvotnih vrednosti. To zmanjšanje koncentracije karnozina v mišicah najverjetneje vpliva na zmanjšanje mišične mase, moči in vzdržljivosti.

Karnozin in mišična moč ter vzdržljivost

Avstralska ekipa zdravnika dr. McFarlanda je pred kratkim dokazala, da oskrba s karnozinom poveča moč in vzdržljivost utrujenih mišic. Zanimivo je, da je dodajanje karnozina neposredno povezano s končnim učinkom na mišice: večja kot je zaloga karnozina, večja je njegova vsebnost v mišicah, kar bistveno poveča tako moč kot vzdržljivost. Vloga karnozina je bila znanstveno raziskana pri različnih živčno-mišičnih motnjah. Rezultati teh študij priporočajo dodajanje karnozina pri takšnih motnjah. Očitno je, da prihudih boleznih ni pričakovati ozdravitve, vendar je mogoče zmanjšati oksidativni stres, ki ga povzročajo, povečati kontraktilnost mišic ter izboljšati moč in vzdržljivost. Mišice bolnikov z Dischenovo mišično distrofijo vsebujejo le polovico vrednosti karnozina v primerjavi z mišicami zdravih ljudi, zato je priporočljivo jemanje karnozina.

Vpliv vadbe na oksidativni stres in karnozin

Vadba je eden najbolj raziskanih regulatorjev oksidativnega stresa v skeletnih mišicah. Učinek vadbe na karbonilacijo mišičnih beljakovin je odvisen od trajanja, intenzivnosti in vrste vadbe. Po eni epizodi intenzivnega treninga se karbonilacija Ca2 + -ATP azesarkoplazmatskega retikuluma poveča za 80 %. Vendar pa je učinek akutne vadbe prehoden in v eni uri so ravni karbonilacije blizu normalne. Učinke vadbe na povečanje karbonilacije so merili pretežno na anaerobnih »belih« ali “hitro krčnih mišicah”, ne pa na rdečih mišicah, ki imajo več oksidativnih mišičnih vlaken in višjo vsebnost mitohondrijev. Karnozin je lahko delno obrnil raven karbonilacije, tako v mirovanju kot po treningu.

Učinek karnozina na kontraktilno aktivnost mišic

Učinke dipeptidov na kontraktilno aktivnost mišic so preučevali v izoliranih nevromišičnih pripravkih m. sartorius iz žabe Rana temporaria. Živčno-mišične pripravke so potopili v Ringerjevo raztopino in opazili njihove ritmične kontrakcije v odsotnosti ali prisotnosti testnih sredstev. Karnozin so dodali sistemu v fazi hude utrujenosti, pH vrednosti kontrolne in eksperimentalne raztopine pa so prilagodili tako, da sta si bili med seboj enaki, da bi odpravili puferski učinek. V nadaljnjih poskusih so Ringerjevi raztopini kontrolnega in eksperimentalnega pripravka dodali enake količine Tris-HCl ali drugih puferskih sredstev, da so ohranili pH raztopine na enaki ravni. Karnozin in druge spojine so dodali v koncentraciji, ki je enaka njihovi normalni koncentraciji v mišicah (10-15 mM). Karnozin je povzročil hitro in učinkovito povečanje sile krčenja izčrpanih mišičnih pripravkov. Pripravki, obdelani s karnozinom, so pokazali sposobnost za dolgotrajno mišično delo, ki je bila celo večja od delovne zmogljivosti mišice po dolgotrajnem počitku.