Prosti radikali in njihova nevarnost za celice

Prosti radikali so atomi ali skupine atomov z neparnim številom elektronov in lahko nastanejo, ko kisik pride v stik z določenimi molekulami. Ko se to zgodi, ti zelo reaktivni radikali lahko sprožijo verižno reakcijo, vendar so še posebej nevarni zaradi škode, ki jo lahko naredijo v reakciji s pomembnimi celičnimi deli, kot so DNK ali celične membrane. Če se to zgodi, celice lahko slabše funkcionirajo ali umrejo.

Preprečevanje oksidativnega stresa

Prosti radikali povzročajo tako imenovani oksidativni stres organizma. Karnozin načeloma reagira z reaktivnimi kisikovimi vrstami (ReactiveOxygenSpecies – ROS – kisikovi prosti radikali) in preprečuje nastanek oksidativnega stresa. Karnozin ne deluje samo zaščitno. Obenem je aktiven in takrat, ko so škodljive komponente že formirane zaradi delovanja prostih radikalov, kot so lipidni peroksidi in njihovi sekundarni produkti. Na ta način so tkiva zaščitena tudi pred ”drugim valom” škodljivih učinkov teh snovi.

Karnozin in zaščita pred poškodbami

Karnozin na primer blokira zelo reaktivni končni produkt lipidne peroksidacije – malondialdehid (MDA). MDA, če se se ne izloči, lahko povzroči poškodbo lipidov, encimov in DNK ter ima pomembno vlogo pri razvoju ateroskleroze, vnetnih in degenerativnih sprememb v sklepih, sive mrene in splošnih procesov staranja. Karnozin deaktivira MDA in na ta način ščiti aminokisline v molekuli proteina, pri čemer je sam uničen.

Karnozin in dolgoživost organizma

Karnozin je snov, ki ščiti in podaljšuje funkcionalni življenjski ciklus osrednjih gradnikov organizma – beljakovin, DNK, lipidov in ga lahko upravičeno imenujemo snov dolgoživosti.

Pomen antioksidantne zaščite pri starejših

Oksidativni stres in stresne poškodbe, ki jih povzročajo nizke koncentracije karnozina, vodijo do smrtnega izida pri starejših ljudeh. Dobra antioksidativna zaščita je ključna za ohranjanje zdravja, zlasti pri starejših osebah.