Korepanov Sergej Valerievič (kandidat medicinskih znanosti, onkologin fitoterapevt), se je rodil 11. januarja 1959 v vasi Romanovo, okrožje Ust-Pristansky na ozemlju Altai.  Leta 1982 je diplomiral na Altajski državni medicinski univerzi (splošna medicina). Delal je kot porodničar-ginekolog v porodnišnici št. 1 v Barnaulu (1982–86) in kot onkoginekolog v Altajskem regionalnem onkološkem dispanzerju (1986–1991).

Sergey Valerievič Korepanov je opravil več specializacij iz fitomedicinev Moskvi, Novosibirsku in Barnaulu. Na njegovo pobudo je bil leta 1991 ustanovljen Altajski regionalni fitocenter “Alfit”. Od ustanovitve do danes je njen direktor. Zaradi njegovih prizadevanje je v Rusiji fitoterapija uvrščena med zdravstvene postopke. Danes so podružnice fitocentrov v Moskvi, Vladivostoku, Novosibirsku in drugih mestih.

Leta 2003 je na Tomskem raziskovalnem inštitutu za farmakologijo Sibirske podružnice Ruske akademije znanosti Sergej Valerievič zagovarjal doktorsko disertacijo na temo: “Zdravilne rastline v kompleksnem zdravljenju lokalno napredovalega raka dojke.”

Sergey Valeryevič je član ruskega fitoterapevtskega društva. Avtor več deset znanstvenih člankov in dveh monografij s področja zeliščarstva. Razvil in uvedel v proizvodnjo več kot 200 zbirk zdravilnih rastlin na področjih, kjer je fitoterapija primerna in učinkovita. Zagovornik sodelovanja in aktivne izmenjave izkušenj na področju fitoterapije.

Njegov medicinski center Alfit  je edina ustanova v državi, kjer že več kot 20 let izvajajo rehabilitacijo bolnikov z rakom s pomočjo zdravilnih zelišč. S predavanji in poročili obiskuje mesta, srečuje se z zdravniki in jih usmerja in poučuje o uporabi zdravilnih rastlin.

Zakaj je zeliščna medicina padla v nemilost onkologov?

Danes se le redki zdravniki zatekajo k zeliščarstvu, v onkologiji pa so takšni specialisti redek pojav. Na vprašanje, zakaj zdravniki bolnikom z malignim tumorjem prepovedujejo jemanje rastlin, je Sergej ValerijevičKorepanov odgovoril: »Prvič, fitoterapija ni vključena v standarde zdravljenja takih bolnikov. In »drugič, tega se ne uči že 150 let, odkar so se naučili izdelovati sintetična zdravila. Namesto hkratnega razvoja farmakoterapije in zeliščarstva je bilo zdravljenje z zelišči na splošno zavrnjeno. A če prvi zdravi, potem drugi uravnava procese v telesu. To so različni mehanizmi in se dopolnjujejo.”

Poleg tega po besedah ​​altajskega zdravnika Korepanova praktični onkologi nimajo časa spremljati rezultatov raziskav, imajo veliko dela. Medtem se nenehno pojavljajo najbolj zanimiva znanstvena dela o zdravljenju raka z zelišči.

Onkologi zdravilnim zeliščem praviloma nasprotujejo zaradi neizkušenosti. To še posebej velja za mlade, ki so pravkar zapustili zidove univerze. Pogosto dojema zeliščno medicino kot predpotopno in neučinkovito metodo. A to ni nič drugega kot škodljiv stereotip, ki ga je treba spremeniti.

Njegovi recepti oziroma protokoli oblikovani na podlagi spoznanj diagnostike in uradne medicine ter z vjključeno uporabo fitoterapevtskih pripravkov so pomagali številnim bolnikom ne samo v Rusiji ampak tudi v ožji in daljni tujini.