Težava sodobnega človeka je predvsem stresno življenje, posledica pa je presežek beta valovanja možganov ter pomanjkanje valovanja theta in delta, kar je sicer značilno za počitek. Neprestano živimo v stresnih okoliščinah v službi in doma, v zaprtem prostoru s pomanjkanjem sonca in negativnih ionov v zraku, v hrupu, ob gledanju televizije ali v odtujenih medčloveških odnosih. Že od malih nog smo navajeni na nenaravno okolje in ves čas delujemo beta valovanju možganov, torej na “visokih obratih”. Na to stanje smo se tako navadili, da je postalo že nekaj vsakdanjega.
Najočitnejši kazalnik presežka beta možganov je pomanjkanje trdnega sna, v osnovi pa se z nespečnostjo z leti sreča vedno več ljudi. Mnogi se svojega slabega spanja niti ne zavedajo, saj spijo precej, a se zjutraj zbudijo utrujeni. Očitni znamenji kronično slabega počitka sta daljše spanje ob koncih tedna in dremanje preko dneva. Najpogostejše žrtve nespečnosti so hkrati tudi najbolj ogroženi, torej ostareli in zelo bolni. Največ koristi si z umirjanjem možganskega valovanja lahko obetajo prav ostareli, bolni in stresno živeči ljudje.
Raziskave so pokazale, da z umirjanjem možganskega valovanja popustijo bolečine, ljudje se sprostijo in doživijo olajšanje. Krvne preiskave so pokazale, da se poveča količina beta endorfinov v krvi za 10-50% (N. Shealy, R. Cox) ali povprečno za 25% (R. D. Cady, N. Shealy). Endorfini sodijo med naša notranja mamila (nedogeni opiati), ki jih ustvarja telo za blažitev bolečin. Endorfini ne povzročajo odvisnosti, vplivajo pa na razpoloženje. To je razlog, da je umirjanje možganskega valovanja uporabno pri depresivnih stanjih in pri blažitvi bolečin. Postopki umirjanja možganskega valovanja pomagajo živčnim in anksioznim bolnikom (F. Budzynski, 1980).