Staranje & Anti-Age terapije

Starostne telesne spremembe in frekvenčne terapije

Vse spodnje povezave bodo aktivne postopoma, zato nas spremljajte.

• Oblika telesa
• Lasje in nohti
• Koža
• Spanje
• Zobje in dlesni
• Kosti – mišice – sklepi – kmalu
• Prsi – kmalu
• Obraz
• Vitalni znaki – kmalu
• Starostne pege
• Proizvodnja hormonov – kmalu
• Imunski sistem – kmalu
• Organi, tkiva in celice – kmalu
• Ženski reproduktivni sistem – kmalu
• Moški reproduktivni sistem – kmalu
• Srce in krvne žile – kmalu
• Ledvice in mehur – kmalu
• Pljuča – kmalu
• Živčni sistem – kmalu
• Čutila – kmalu

Vzroki staranja – znanstvene teorije

Kaj je staranje? Znanstveniki so začeli postavljati hipoteze o starostni degradaciji telesa že v 19. stoletju. Tako je Nobelov nagrajenec, biolog Ilya Mechnikov menil, da je razlog za staranje kopičenje strupenih presnovnih produktov, ki porušijo vezi med celicami. Fiziolog Alexander Nagorny je menil, da samoobnavljanje citoplazme celic sčasoma zbledi.

Vzroki staranja:
1.Kopičenje mutacij in antagonistična pleiotropija. V 50. letih 20. stoletja sta biologa Medawar in Williams začela govoriti o sposobnosti genov, da mutirajo skozi vse življenje posameznika. Ker je vsak gen odgovoren za več lastnosti (pleiotropija), mutacije v genih vodijo do spremembe v fiziologiji kot celoti. Geni se lahko spreminjajo spontano in brez razloga ali pod vplivom zunanjih dejavnikov (stres, okužbe). Če se nabere preveč mutacij, to vodi v smrt osebe.

Razbremenitev napetosti (stress relief): 140, 680, 2.500, 60.000, 122.530, 300.000, 496.010, 655.200, 750.000, 912.330 [Hz]

Vir frekvenc: etdfl.com

3.Samouničenje celic (apoptoza). Z leti se upočasnijo procesi obnove celic, ki so se zaradi apoptoze samouničile. Posledično je v telesu manj novonastalih celic kot odmrlih, staranje pa napreduje.

Dejavniki, ki vplivajo na staranje ljudi

Hitrost staranja je v približno 20 % odvisna od človeške genetike in v več kot 80 % od epigenetskih dejavnikov (spanje, prehrana, telesna aktivnost, okolje itd.). Pravzaprav je to niz mehanizmov, ki postopoma zmanjšujejo funkcije organov in telesnih sistemov. Izpostavimo glavne dejavnike staranja:

• Oksidativni stres. V procesu življenja se pojavijo različne presnovne reakcije in kot posledica “izgorevanja” energije nastanejo prosti radikali. Oksidirajo tkiva in so eden od vzrokov za bolezni, povezane s starostjo. Pod stresom, hipoksijo, pod vplivom škodljivega elektrosmoga, pa tudi s pomanjkanjem aminokislin in vitaminov se v telesu kopiči prekomerna količina prostih radikalov.
• Poslabšanje kakovosti beljakovin. S starostjo postaja proces združevanja beljakovin z molekulami glukoze – glikacija – vse bolj intenziven. Zaradi tega so telesna tkiva manj elastična in bolj toga, prehrana celic pa se upočasni. Poleg tega se lahko z leti proizvajajo nenormalno oblikovane beljakovine, ki hitro propadejo. Ker so beljakovine glavni gradbeni material telesa, zmanjšanje njihove kakovosti pomembno vpliva na zdravje.
• Zmanjšana mitohondrijska funkcija. Mitohondriji so »odgovorni« za celično dihanje in sintezo ATP, glavnega vira energije. Njihovo delo lahko primerjamo s kotli, kjer gorijo kisik in hranila. Posledično nastane ogromna količina prostih radikalov, ki porušijo povezavo med celicami in mitohondriji. Zaradi oksidacije je celica prisiljena bodisi v samouničenje, bodisi pride do staranja celice, ki moti normalno delovanje tkiv.
  Mitohondrijske bolezni: 40, 250, 460, 520, 780, 900, 42.500, 87.500, 132.410, 376.290 [Hz]
  Vir frekvenc: etdfl.com
• Napake pri replikaciji celic in popravljanju DNK. Okoljski dejavniki vsak dan uničujejo DNK. Pri obnovi DNK sodelujejo geni, od katerih je odvisno trajanje človeškega življenja. Torej je “sistem za popravljanje napak” že vgrajen v naše celice. Če se napak nabere preveč, to sčasoma vodi do degeneracije in celične smrti.
• Motnja metilacije. Presnova in razstrupljanje sta odvisna od tega najpomembnejšega biokemičnega procesa, pa tudi od tega, kako pravilno poteka sinteza DNK in ali se vklopijo »slabi« geni, ki sprožijo dedne bolezni. Metilacija pomaga telesu, da se znebi strupenih težkih kovin (živo srebro, svinec, arzen). Potrebna je za razstrupljanje in funkcije jeter, čiščenje motilcev hormonov, celično energijsko presnovo, sintezo maščob in tvorbo mielinenske ovojnice perifernih živcev. Raziskovalci verjamejo, da je zmanjšana metilacija neposredno povezana s staranjem in degenerativnimi boleznimi.
• Izčrpavanje matičnih celic. Matične celice so prisotne v tkivih našega telesa in imajo sposobnost delitve, kar daje življenje novim celicam. S starostjo se njihovo število zmanjšuje. Od tod upočasnitev obnove celic in manj učinkovito delovanje organov.
• Kopičenje toksinov. 
  Poleg škodljivih snovi, ki vstopajo v telo od zunaj, se v naših celicah kopičijo presnovni ostanki, ki preprečujejo njihovo normalno delovanje. Eden od krivcev procesov degeneracije je lipofuscin, produkt razgradnje beljakovin. Celice ga ne morejo prebaviti do konca in ga dolgo časa ni mogoče »nevtralizirati«. Lipofuscin se odlaga v medceličnem prostoru in ga je sčasoma vedno več. Ta beljakovina je strupena in upočasni procese absorpcije hranil in razstrupljanja.
  Detox (jetra, ledvice, limfa, črevesje, pljuča): 50, 490, 1.520, 9.850, 85.250, 405.500, 532.500, 637.500, 721.620, 852.090 [Hz]
  Vir frekvenc: etdfl.com
• Pomanjkanje vitaminov in mikroelementov. Njihovo pomanjkanje postane sprožilec za razvoj “starostnih” bolezni. Pomanjkanje je mogoče odpraviti in s tem popraviti mehanizme, ki se sčasoma pokvarijo.
  Pomanjkanje vitaminov: 140, 570, 950, 23.500, 57.500, 175.160, 269.710, 436.420, 642.910, 978.050 [Hz]
  Vir frekvenc: etdfl.com

Kaj določa pričakovano življenjsko dobo?

V zadnjih 100 letih se je pričakovana življenjska doba podaljšala zaradi napredka medicine in izboljšanega načina življenja. Od leta 1900 se je povečalo število ljudi, ki so doživeli višjo starost, deloma tudi zaradi močnega upada visoke umrljivosti dojenčkov, ki je bila značilna za začetek 20. stoletja.

Dejavniki, ki vplivajo na daljšo življenjsko dobo:

• Spol. Na splošno je stopnja umrljivosti žensk v vseh starostnih obdobjih nižja kot pri moških. Lepši spol v povprečju živi 7-10 let dlje.
• Genetika. Po mnenju nekaterih znanstvenikov lahko dednost igra vlogo pri devetih od 10 najpogostejših vzrokov smrti. Pri tem gre večinoma za naslednje bolezni:
  • Srčne bolezni;
  • Rak;
  • Kronična bolezen spodnjih dihal;
  • Možganska kap ali cerebrovaskularna bolezen;
  • Alzheimerjeva bolezen;
  • Sladkorna bolezen;
  • Bolezni ledvic.
• Prenatalne in otroške bolezni. Domneva se, da so neugodne razmere v maternici, ob rojstvu in v zelo zgodnjem otroštvu povezane z večjo umrljivostjo tudi v starosti.
• Izobraževanje. Visoka izobrazba je na splošno povezana z višjim socialno-ekonomskim statusom in podaljšano pričakovano življenjsko dobo.
• Socialno-ekonomski status. Ko ta status upada, se zmanjša tudi pričakovana življenjska doba. Socialno-ekonomski status lahko med drugim vpliva na človekovo zmožnost dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe, pa tudi na sposobnost izvajanja bolj zdravega načina življenja: več gibanja, manj kajenja in ohranjanje zdrave telesne teže.
• Družinski status. Različne študije kažejo, da poroka ali dolgotrajna razmerja lahko izboljšajo zdravje srca, pomagajo pri boju proti izolaciji in osamljenosti, ki lahko negativno vplivata na duševno zdravje in motivirajo ljudi, da sprejemajo bolj zdrave odločitve, kot sta redni obiski zdravnika in opuščanje slabih navad.
• Življenjski slog. Dejavniki življenjskega sloga, ki vplivajo na umrljivost, vključujejo nezdravo prehrano, nezadostno vadbo, zlorabo tobaka in alkohola, tvegano vedenje. Danes je glavni dejavnik življenjskega sloga, ki vpliva na umrljivost, debelost. Danes ima skoraj 70% odraslih prekomerno telesno težo, medtem ko je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ta delež manj kot polovičen.
• Medicinske tehnologije. Napredek medicine je močno vplival na podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Razvoj antibiotikov in imunizacije ter izboljšave pri kirurgiji, negi srca in presaditvah organov so pripomogli k podaljšanju pričakovane življenjske dobe.

Faze staranja

Prve, zunanje znake bližnje starosti običajno opazimo do 35. leta, ko se začneta spreminjati obraz in kakovost kože. Biologi ločijo tri glavna obdobja, ko starostna degradacija postane bolj očitna in napreduje.

• Prva faza se pogojno začne pri 45 letih. To je starost, ko oseba praviloma začne izgubljati reproduktivno funkcijo ali se le-ta znatno zmanjša.
• Naslednji pomemben mejnik je 60 let. V tej fazi se regeneracija tkiva in delitev celic opazno upočasni. Posledično ima oseba do te starosti v povprečju že tri kronične bolezni.
• Tretja faza se pojavi pri starosti 75 let. V tem času postanejo zunajcelične strukture tkiva neuporabne in celice telesa izgubijo zaščitne pregrade. To odpira “vrata” za nove kronične bolezni.

Značilnosti starajočih se žensk

Proces staranja v ženskem telesu je tesno povezan z izgubo reproduktivne funkcije. Prvi znaki staranja se lahko pojavijo že pri 30-ih letih (nagnjenost k hitremu pridobivanju telesne teže in suhi koži), hormonsko ozadje pa se lahko spremeni že pri 40-45-ih letih, kar žensko vodi v menopavzo in njene posledice.
Pri moških z leti raven testosterona upada dokaj enakomerno, medtem ko se pri ženskah hormonsko neravnovesje lahko spremeni zelo hitro. To se zgodi že med perimenopavzo (pred menopavzo). V tem obdobju se pojavijo neprijetni simptomi, hormonski “zlom” pa je pri ženskah vzrok za veliko večjo ranljivost za različne nevarnosti za zdravje.

Kakšne so posledice zmanjšane ravni estrogena in drugih hormonskih motenj?

• Raven vitamina A pade in žleze lojnice delujejo manj aktivno. Posledično se koža začne hitro starati.
• Presnova mineralov v ženskem telesu je motena – kalcij se izpere iz kosti, kar vodi v osteoporozo. Možni so tudi pogosti zlomi.
• Imuniteta se zmanjša, kar daje “zeleno luč” avtoimunskim in onkološkim procesom.
• Tonus medeničnih mišic se poslabša, kar lahko povzroči prolaps maternice ali celo prolaps drugih notranjih organov (povešeni medenični organi)
• Zaradi pomanjkanja estrogena so ženske ranljive za bolezni srca in ožilja, kot sta koronarna srčna bolezen in hipertenzija.
• Sluznica spolnih organov se tanjša, kar prispeva k razvoju okužb (cistitis in vulvovaginitis).

To je le del možnih posledic menopavze. Da bi preprečili ali vsaj ublažili manifestacije staranja žensk, je potrebna pravočasna in kompetentna preventiva.

Vpliv hormonov na prezgodnje staranje pri ženskah

Od stotin hormonov, ki jih naše telo sintetizira, jih je šest posebej pomembnih za žensko lepoto. Odgovorni so za ohranjanje mladosti in elastičnosti kože. Toda včasih telo odpove, pride do znižanja ravni določenih hormonov in začne se prezgodnje staranje.

Katero hormonsko ravnovesje je treba še posebej natančno spremljati, da bi preprečili (pre)zgodnje venenje?

1.Estrogen. Odgovoren je zato, da celice fibroblastov pričnejo s proizvodnjo elastina in kolagena. Z zmanjšanjem proizvodnje hormona estrogena se pojavijo gube, oval obraza se spremeni, obraz in prsi se povesijo.
Hormonska motnja – Estrogen: 150, 230, 650, 2.270, 34.200, 123.420, 286.330, 525.790, 693.300, 712.500 [Hz]
Vir frekvenc: etdfl.com

2.Somatotropin (rastni hormon). Z njegovim zmanjšanjem se zmanjša mišična masa, pojavijo se gube. Trpeti začne vzdržljivost, kar neizogibno vpliva na razpoloženje. Mnogi si vbrizgavajo rastne hormone, vendar ima ta metoda pogosto neprijetne stranske učinke, kot so glavoboli, otekanje in nenadzorovana rast notranjih organov in kosti.
Neustrezen rastni hormon: 150, 230, 650, 930, 37.500, 130.720, 352.500, 483.220, 693.300, 712.500 [Hz]
Vir frekvenc: etdfl.com

3.Dehidroepiandrosteron (DHEA). Je aktiven hormon s pomirjevalnim učinkom. V telesu se pojavi v šestem letu starosti, najvišjo raven doseže v dvajsetih letih. Že pri štiridesetih se ta vrednost zmanjša za polovico, med 60. in 80. letom pa ga je le še za 10-20% glede na raven pri dvajsetih letih. Ker tako zmanjševanje pri drugih hormonih ni prisotno, DHEA velja za kazalnik staranja, saj ljudje z najvišjo ravnijo tega hormona živijo najdlje. Ko se njegova raven zmanjšuje, se mišice začnejo povešati, koža izgubi elastičnost in žile postanejo krhke.

4.Melatonin. Ta hormon je odgovoren za uravnavanje dnevnega ritma telesa. Se pravi, njegova naloga je povedati telesu, kdaj naj počiva. Ko spimo, gredo celice skozi proces zdravljenja in obnove. Če je tega hormona premalo, se staranje začne prezgodaj. Pomanjkanje melatonina lahko povzroči tudi izpadanje las, gube in starostne pege.

5.Kortizol. Povečanje njegove količine v telesu vodi do zgodnjega staranja. Glede na tip kože se lahko stranski učinki tega hormona kažejo na različne načine in sicer s suho kožo, sivo poltjo in gubami. Znana stranska učinka so tudi akne in mastna koža. Kortizol razgrajuje kolagenska vlakna in povzroči povešanje kože.

6.Inzulin. Hormon, ki ga trebušna slinavka izloča v krvni obtok, potuje po telesu in deluje na celice v različnih tkivih. Omogoča prevzem glukoze iz krvi v celice in tako znižuje raven glukoze v krvi, sodeluje pa tudi pri presnovi beljakovin in maščob. Povečanje ravni sladkorja povzroči povešanje in širjenje gub. Zaradi zvišanja glukoze pride do uničujočega procesa glikacije, ki lahko med drugim povzroči znižanje ravni elastina in kolagena.
Posvetujte se s svojim zdravnikom glede vašega hormonskega stanja.

Prezgodnje staranje

Fiziološko staranje je povsem naraven proces. Včasih pa je stopnja razgradnje organizma pred dejansko starostjo posameznika. V tem primeru govorimo o patološkem ali prezgodnjem staranju.

Prezgodnja starost se lahko pojavi tudi zaradi dednosti ali kroničnih presnovnih bolezni (debelost, sladkorna bolezen, ateroskleroza).

Neočitni dejavniki, ki sprožijo prezgodnje staranje, so oksidativni stres in kronična vnetja.

Proizvodnja prostih radikalov, ki oksidirajo tkiva, se poveča zaradi:

• kajenja in pitja alkohola;
• strupenih snovi in ​​zdravil;
• stresa;
• motenj spanja;
• aktivnega sončnega in elektromagnetnega sevanje – smoga;
• vnetnih in nalezljivih bolezni,
• fizične in duševne utrujenosti.

Vnetje je naravni obrambni odziv telesa, ko pa le-to postane kronično, spodkopava imunski, energetski in antioksidativni sistem ter s tem pospešuje staranje.

Kronično vnetje izzovejo:

• različna žarišča kroničnih okužb;
• toksini, nakopičeni v telesu zaradi nepravilnega načina življenja ali okolja;
• prekomerno uživanje “hitrih” ogljikovih hidratov;
• presežek nasičenih in transmaščob, pa tudi preveč omega-6;
• visokokalorična hrana;
• debelost;
• stres in motnje spanja;
• zmanjšanje estrogena in testosterona ter drugih dejavnikov.

Kronično vnetje prizadene telomere, ki ščitijo našo DNK – le-ti se skrajšajo. Poleg tega prispeva k degeneraciji celic in tkiv.

Kako upočasniti staranje

Obstaja več načinov za upočasnitev procesa staranja telesa.

• Optimizem. Pozitivno razmišljanje prinaša številne koristi, vključno z zmanjšanim stresom, okrepljenim imunskim sistemom in zmanjšanim tveganjem za bolezni srca. Različne študije so pokazale, da lahko pozitivno razmišljanje podaljša pričakovano življenjsko dobo za 11 % do 15 % in s tem poveča verjetnost daljšega življenja.Rezultati kažejo, da optimističen pogled na staranje lahko okrepi človekovo voljo do življenja, ga naredi aktivnejšega in bolj odpornega na bolezni. Ljudje s pozitivnim pogledom so tudi manj pod stresom, zaradi česar je manj verjetno, da bodo razvili kronične bolezni ali motnje.
  
• Higiena. Izkazalo se je, da tudi osebna higiena vpliva na pričakovano življenjsko dobo. Dejstvo je, da je neupoštevanje higiene povezano s številnimi boleznimi.V državah v razvoju, kjer je dostop do ustreznih sanitarij izjemno omejen, obstaja močna povezava med pomanjkanjem osebne higiene in med tem, kako pogosto oseba zboli.Obstaja veliko kroničnih bolezni, ki se lahko razvijejo kot posledica drugih bolezni, med katerimi so mnoge posledica slabe osebne higiene. Na primer, bolezen dlesni, kot je parodontoza, lahko povzroči bolezni srca. To je posledica kopičenja bakterij v ustih, ki lahko povzročijo okužbo v krvnem obtoku in nato vstopijo v srce. Parodontoza je lahko tudi dedna, zaradi česar je potrebna dodatna pozornost.
  
• Zdrava hrana. Stanje človekovega zdravja in posledično pričakovana življenjska doba je v veliki meri odvisna od dnevne prehrane. Zdrava prehrana poleg tega, da je bogata z vitamini in minerali, vključuje uživanje hrane, bogate z antioksidanti, ki pomagajo telesu v boju proti prostim radikalom. Najboljše so slive, rozine, robide in borovnice, česen, ohrovt, jagode, maline, špinača, brstični ohrovt, pesa in brokoli. Spremenite svoj dnevni vnos za največjo učinkovitost, saj se antioksidativne spojine (vitamina C in E, polifenoli itd.) dopolnjujejo in delujejo sinergično.Drugo pomembno priporočilo je, da omejite vnos prooksidantne hrane. Sem spadajo živila na žaru in živila z visokim glikemičnim indeksom (hitri sladkorji, kot so instant rezanci in riž, žitarice, gazirane pijače itd.). Vse to povečuje oksidativni stres. Omejite porabo rdečega mesa (največ 1-krat na teden): železo, ki ga prinaša, poveča oksidacijo.
  
• Prenehajte s slabimi navadami.Nova študija je pokazala, da lahko opustitev kajenja, uživanja preveč alkohola in nezdrave hrane ob ohranjanju zdrave telesne teže in telesni aktivnosti podaljša pričakovano življenjsko dobo do 10 let. Študije so pokazale, da so ženske, ki so izvajale zdrave navade in opustile slabe navade, “dobile” več kot 10 let življenja brez bolezni, moški pa skoraj osem let.
  
• Nenehno gibanje. Telesna aktivnost ni le način, kako shujšati ali se zabavati, ampak je tudi zagotovilo zdravja in dolgoživosti. Obstaja veliko znanstvenih dokazov, ki kažejo na koristi vadbe za dolgoživost. Dokazano je, da moški bolj trpijo zaradi bolezni in zaradi nedejavnosti prezgodaj umirajo. Druge raziskave kažejo, da je izguba avtonomije, opažena pred 70. letom, večinoma posledica sedečega načina življenja in ne staranja samega telesa. Nekateri od njih celo kažejo, da redna vadba pomaga preprečiti upad delovanja imunskega sistema.
  
  Že samo hoja eno uro na teden lahko zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt zaradi možganske kapi za tretjino. To še posebej velja za posameznike, ki so že imeli težave s srcem.Telesna aktivnost ne koristi le srcu, ampak tudi možganom. Raziskave so povezale zmerno telesno aktivnost z zmanjšanjem nepopravljivega staranja možganskega tkiva. Bolj ko je človek fizično razvit, bolj so zaščiteni njegovi možgani.Znanstveniki so tudi pokazali, da telesna aktivnost (tako trening za moč kot aerobna vadba) upočasni izgubo kostne gostote, povezano s staranjem, in pomaga zmanjšati tveganje za usodne padce. Na splošno izboljšuje funkcionalno neodvisnost, mobilnost, ravnotežje in kakovost življenja.
  
  Za vzdrževanje mišične mase, krepitev kosti ter zdravo srce in pljuča je zelo priporočljivo 30 minut do dve uri zmerne telesne dejavnosti na dan. Vendar pazite, da ne pretiravate: intenzivni športi telo »zarjavijo«, saj se s tem desetkrat poveča količina vdihanega kisika in nastajanje prostih radikalov. Zato so športniki na visoki ravni privilegirane žrtve oksidativnega stresa.
  
• Mentalna obremenitev. Študije kažejo, da lahko mentalna vadba ohranja naše možgane mlade in zdrave. Mentalna vadba lahko pomaga starejšim, da ohranijo bister um še 10 let dlje.Redno izvajanje možganskih vaj vpliva na:
  • izboljšanje pretoka krvi in ​​boljši spomin;spodbuja kemične spremembe v možganih, ki izboljšajo učenje, razpoloženje in razmišljanje;spremeni možgane na način, ki ščiti spomin in miselne sposobnosti.
  Svoje možgane lahko trenirate s pomočjo sudokuja, šaha ali se naučite nov jezik ali nenavadne spretnosti.
  
• Spolna aktivnost. Glede na obsežno raziskavo več kot 80 % stoletnikov iz tako imenovane »modre cone« je spolno aktivnih med 65 in 100 leti.Študije so dokazale povezave med zmanjšano umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja ter pogostnostjo orgazmov pri ženskah, kar je verjetno posledica oksitocina, hormona, ki se sprošča med spolnim odnosom. Oksitocin ima namreč številne pomembne zdravstvene lastnosti.»Odlašanje« starosti je možno tudi s pomočjo zdravnikov medicine proti staranju, ki izvajajo individualen pristop do vsakega pacienta.

Kako upočasniti staranje telesa: metode medicine proti staranju

Kako onemogočiti staranje? Medicina proti staranju ima danes impresiven arzenal načinov za zaustavitev ali vsaj upočasnitev destruktivnih procesov v človeškem telesu.

• Obnova cirkadianih ritmov. Način spanja in budnosti je izjemno pomemben ne le za ohranjanje mladosti, ampak tudi za kopičenje »kapitala« zdravja nasploh. Pogosto so biološki (cirkadiani) ritmi pri sodobnih ljudeh moteni, kar povzroča prezgodnje staranje.
• Nadomestno hormonsko zdravljenje. Od ravnovesja hormonov ni odvisno samo počutje bolnika, temveč tudi njegova sposobnost, da se upre različnim boleznim. Vendar pa z leti, včasih pa tudi v mladosti, pride do hormonskih motenj. Da bi ga odpravili, medicina priporoča uporabo minimalnih odmerkov hormonskih bioidentičnih zdravil.
• Odprava pomanjkanja vitaminov in mikroelementov. Oseba, ki živi v pomanjkanju hranilnih snovi, se stara hitreje v primerjavi s tistimi, ki jih imajo v ravnovesju. Naloga zdravnikov je doseči optimalno kompenzacijo za manjkajoče elemente v telesu.
• Usklajevanje najpomembnejših biokemičnih procesov. Sčasoma je metilacija “ohlapna” zaradi stresa, različnih primanjkljajev ali motenj spanja. To sproži izražanje genetskih okvar in poslabša kakovost celic. Naloga zdravnika je, da te napake zmanjša in odpravi.

Da bi preprečili staranje in njegove posledice, zdravniki običajno izvajajo individualen pristop do vsakega pacienta, zato ni standardnih shem.

Zaključek

Danes je vprašanje počasnega staranja še posebej aktualno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se bo od leta 2015 do 2050 število ljudi, starih 60 let in več, povečalo z 900 milijonov na 2 milijardi (z 12% na 22% celotnega prebivalstva planeta).

To je starost, v kateri si ljudje običajno naberejo veliko notranjih motenj, ki prebujajo izražanje »slabih« genov. Tako se sprožijo genetske bolezni, bolniki pa dobivajo nove diagnoze.

Zato se znanstveniki po vsem svetu vse bolj osredotočajo ne na boj za podaljšanje življenjske dobe, temveč na podaljševanje aktivne življenjske dobe (zdravstvene dobe) in kakovostne dolgoživosti. V tem smislu mora vsak posameznik spremljati svojo biološko starost in narediti vse, da ne prehiteva svoje dejanske starosti. Na ta način se lahko izognemo številnim zdravstvenim težavam v prihodnosti.